Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. avgust ― umetnice in umetnika: Veronika Eberhart, Mitja Ficko, Vala T. Foltyn, Anamaria Klajnšček, Katalin Kortmann-Járay in Karina Mendreczky, Ana Likar, Chloé Macary-Carney, Dorottya Poór kuratorki in kurator: Flóra Gadó, Jure Kirbiš, Dalma Eszter Kollár koordinacija: Julia Meszelics Zdi se, da so mnoge krize preteklega obdobja med ljudmi obudile zanimanje za duhovnost, saj alternativni sistemi verovanj in praks vse več ljudem ponujajo bodisi pobeg od resničnosti bodisi način soočanja z dogodki, ki se odvijajo okoli njih. Med generacijama Y in Z so še posebej razširjene duhovne prakse, kot so branje tarota, zdravljenje s kristali in rastlinami ter astrologija. Maleficae: Sodni stolp je tretje poglavje razstavnega projekta Maleficae: Od grmad do spletnega čarovništva, ki je premierno zaživel v Budapest Galéria leta 2024. Izhajajoč iz zgoraj navedenih tendenc se je razstava osredotočila na figuro čarovnice: nosilke nekanoničnega znanja, izvajalke neinstitucionalnih oblik zdravljenja in pionirke feminizma, ki se ni želela podrediti družbenim normam svojega časa ter je pogosto nudila podporo in solidarnost drugim ženskam. Drugo poglavje razstave se je lani odvilo v Galéria Šopa v Košicah. Na razstavi v UGM Kabinetu so predstavljena nekatera dela, ki so bila na razstavi v Budimpešti, skupaj z nekaj novo izbranimi deli. Mednarodna skupinska razstava je z Mariborom povezana na dva neposredna načina. Prvič, Sodni stolp ob reki Dravi v bližini galerije, ki naj bi po lokalnem izročilu bil prizorišče čarovniških procesov, razstavi daje njen podnaslov. Zato se ta različica projekta Maleficae posebej posveča zgodovinski reinterpretaciji čarovniških procesov – brutalnemu utišanju in kaznovanju žensk, ki se je začelo v poznem srednjem veku. Drugič, sodobna umetniška dela vstopajo v dialog z zbirko Umetnostne galerije Maribor, konkretno s Polnočno šolo slikarja Mitje Ficka, ki je postavljena v središče razstave in upodablja divje srečanje modrih žensk. Od lova na čarovnice v srednji in vz

Hiša kulture v Pivki, 29. julij ― javna poslikava Poslikana Pivka / Miha Majes: Hortus conclusus od 27.7.2026 dalje kustosinja Mojca Grmek Poslikana Pivka je večletni projekt (2022– ) galerije Hiša kulture v Pivki, ki raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru na primeru majhnega mesta, kot je Pivka. Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije. Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, se zdi še posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti sploh. V preteklih letih so poslikave v okviru projekta ustvarili Leon Zuodar (Artist at Work, 2022), Petra Preželj (Povej zgodbo, 2023), Marko Šajn (ODHODI / PRIHODI, 2024) in Iva Tratnik (7 palčkov 7 samurajev, 2024). Letos je slikar Miha Majes izvedel poslikavo z naslovom Hortus conclusus, ki povezuje mit o Martinu Krpanu in umetnostno-zgodovinski motiv zaprtega vrta, povzet po tapiseriji The Unicorn in Captivity (1495-1505). Ta prikazuje samoroga, privezanega z zlato verigo k drevesu v majhnem, ograjenem vrtu sredi cvetne krajine. Čeprav je samorog navidez ujet, vrt ostaja živ, bujen in cvetoč, zato prizor ne govori o porazu, temveč o paradoksu svobode, ki se razkriva znotraj omejitve. Na poslikavi v vrt vstopi lik Martina Krpana in zajaha samoroga – ne le kot ljudski junak fizične moči, ampak tudi kot figura, ki poseže v mitološki red in ga preuredi od znotraj. Zaprti vrt v tem kontekstu deluje kot prostor koncentrirane simbolne napetosti, ki se vzpostavlja sredi izpraznjene, puste (